VIII.

Na svetu je sveto obličje
samo eno samcato — dom.
Ikona. Gnezdo lastovičje,
nad njim mile večnosti zvon.
V njem bdi gospodarja postava
nad rodnostjo korenin,
a prednikov duh spreletava
se v sinjih meglicah nad njim.
Tako je kdaj slišati glasbo,
kot pel bi nebeški zbor,
in veš, da ustavil se čas bo
in pojde s teboj na odmor
v intimo, pod prednikov slike,
v pozabljeni bogkov kot,
kjer lepe ponavlja replike
življenja minulega tok.
In veš, da na svetu to sveto
ne rani nikakršen dvom,
lahko ti vse drugo je vzeto,
bogat si, če še imaš — dom.

Iz cikla Šentjurje

Iz knjige: Tone Pavček – DOMU IN RODU