Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi;

eden hvali in spet drugi vpije: “fej te bodi!”

Ta veli mi: poj sonete; uni: poj balade;

tretji bi bil bolj prijatelj Pindarovi odi.

Bo prijeten morebiti temu glas gazelic;

oni bo pa rekel: kaj za Vódnikom ne hodi?

Razudanim bodo moje pesmi prenedolžne;

al tercjalke poreko, da jih je vdihnil zlodi.

Jaz pa tebi sámi, draga, želel sem dopasti,

drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blodi.