Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi;
eden hvali in spet drugi vpije: “fej te bodi!”
Ta veli mi: poj sonete; uni: poj balade;
tretji bi bil bolj prijatelj Pindarovi odi.
Bo prijeten morebiti temu glas gazelic;
oni bo pa rekel: kaj za Vódnikom ne hodi?
Razudanim bodo moje pesmi prenedolžne;
al tercjalke poreko, da jih je vdihnil zlodi.
Jaz pa tebi sámi, draga, želel sem dopasti,
drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blodi.