MATERINŠČINA – GOVORICA, KI SMO SE JE NAPREJ NAUČILI

21. februar so Združeni narodi izbrali za mednarodni dan maternega jezika – kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine.

Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi, ki jih prinaša izobraževanje.

Materinščine se običajno naučimo od matere. Za vsakega človeka ima posebno čustveno vrednost. V njej se najlažje in najbolj pretanjeno izražamo. Kamor koli gremo, jo »nosimo« s seboj.
Koliko različnih govorjenih jezikov je na svetu, si jezikoslovci niso ravno enotni: ocene so med 4.000 in 10.000, in pri tem narečja nikakor niso upoštevana. Nekateri jeziki so materinščina za petdeset ali več milijonov ljudi (npr. kitajščina, španščina, angleščina, hindijščina, arabščina, portugalščina, bengalščina, ruščina, japonščina itd.), drugi jeziki – kot npr. slovenščina – so materinščina manjšega števila govorcev, prav vse materinščine, ne glede na število govorcev, pa so enakovredne in enako dragocene. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica.

Vir: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5770 (uporabljeno 21. 2. 2018)

Slep je, kdor se s petjem vkvarja,

Kranjec moj mu osle kaže;

pevcu vedno sreča laže,

on živi, umrje brez dnarja.

V okviru nacionalnega projekta Rastem s knjigo bomo aprila s sedmošolci obiskali splošno knjižnico v Gornji Radgoni. V dar bodo dobili izvirno slovensko leposlovno mladinsko delo, letos je to roman Mihe Mazzinija Zvezde vabijo. Roman je prejel nagrado Modra ptica 2016.

Kot predpripravo na obisk knjižnice smo se s sedmošolci pri pouku knjižnične vzgoje (v oktobru in novembru) pogovarjali o temah, ki jih obravnava roman. Roman zajema kar nekaj za najstnike vedno aktualnih tem: medvrstniško nasilje, nevarnosti spleta, resničnosti šovi, prijatelji ali starši?, neurejene družinske razmere (alkoholizem, brezposelnost, ločitev), samopodoba, ljubezen. Roman je problemski, ljubezenski, o prijateljstvu, detektivski … Učenci so v skupinah debatirali na izbrano temo ter na koncu svoja razmišljanja predstavili ostalim sošolcem. Plakati, ki so pri tem nastali, so bili razstavljeni v knjižnici.

Glavni cilj projekta Rastem s knjigo je spodbujanja bralne kulture. Ministrstvo za kulturo ga je začelo izvajati v šolskem letu 2006/2007. Kasneje je projekt začela voditi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Izvaja se v 7. razredu osnovne šole in 1. letniku srednje šole.

Na Osnovi šoli Kajetana Koviča mesec šolskih knjižnic že tradicionalno praznujemo skupaj s šolsko knjižnico Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci.