SVET, V KATEREM ŽELIM ŽIVETI

V tvojem svetu,

v mojem svetu

so odprte vse poti.

Tvoj svet je temen in zagrenjen,

a v moji glavi je svet,

v katerem bi si želel živeti osvetljen.

V mojih modrih, otroških očeh

je svet brez vojne in sovraštva.

Otroci pridni in razigrani,

starši prijazni in nasmejani.

Svoje otroke imajo zelo radi,

zato radi ostali bi mladi.

Otroci pa še vedno jočejo in nihče ne ve,

kaj od mamic hočejo.

Od mamic ne želijo nič,

želijo si le čisto okolje.

Želijo, da mati narava šla bi pod tuš,

da bila bi čisto prenovljena.

Takrat bi vse poti se smejale

in nas v neznane dežele popeljale.

Vsak ima tudi svoje sanje,

Luka rad postal bi robot,

Mak želeli bi si vlak

in Tinkara rada šla bi na pot.

Vsakemu se vsaj delček sanj naj izpolni

in otroške obraze s smehom napolni.

Zdaj veš, da svet je lahko tudi sončen in lep.

To je moj svet.

Nejc Fifolt, 6. razred OŠ Kajetana Koviča Radenci

BOŽIČNE LUČKE

 Svetijo, svetijo naše male lučke,

svetijo v prelepi noči.

Plešejo v temi.

Migetajo v noči,

radostijo nas.

Rdeče, modre in zelene iskrice v očeh.

Bleščeče male lučke

razveselijo nas

in delajo nam krajši čas.

Naredijo nam lepše praznične dni in

 dolge božične noči.

Teodor Lazar, 6. razred OŠ Kajetana Koviča Radenci

BRALNA ZNAČKA

Bralna značka je kot mačja tačka.

Za otroke muka, za starše del pouka.

To res je prava muka, pravi Luka.

Mačja kaša, pravi Maša.

Starši nam težijo, mi pa se morimo.

Zato skoraj nič ne spimo,

saj vedno nočne more o bralni znački trpimo.

Na koncu le ugotovimo,

da bralna značka ni tako bedna,

da je za življenje pomembna.

Zato, dragi otroci,

bralno značko napišite,

da lahko potem mirno spite.

Gal Lipič Stanek, 6. razred OŠ Radenci